Zdrava prehrana
Za premostitev znižane ravni krvnega sladkorja in s tem povezane zmanjšane umske in telesne storilnosti so tako za mladino kot za odrasle najprimer nejši majhni vmesni obroki hrane. Pomembni s vsebina in velikost malice. Zadnja je odvisna o posameznikove dejavnosti in starosti. Z napornim telesnim delom porabimo seveda ve energije. Izrabljeno najbolje nadomestijo ogljiko hidrati z beljakovinami, npr. polnovredni kruh sirom. Kot zaščitne snovi za ohranitev zdravja pa so, potrebni tudi vitamini in rudnine sadne in zelen javne hrane, npr. jabolko, paradižnik, grozdje, red kvice, paprike itd. Umsko zaposleni ljudje potrebujejo zaredi manj porabe telesne energije drugačno prehrano. umsko delo in živčevje so pomembni fosfor in belja kovine. Umski delavec potrebuje manjšo malico npr. kozarec mleka ali jogurta in jabolko. Takše vmesni obrok, ki je lahko prebavljiv, premosti utrujenost. Zaradi telesne rasti in razvoja potrebuje mladin več beljakovin kakor odrasli. Tudi starejši ljudje imajo večje beljakovinske potrebe — za obnovo celi in za ohranitev delovne sposobnosti. Obema starostnima skupinama, tako mladini kakor starejšim ljudem, so za malico najprimernejši mleko in mlečni izdelki, npr. jogurt, skutin namaz ali sirček. Jabolko ali drugo sezonsko sadje pa izboljšuje zbranost pri učenju ali delu.
Ne pozabimo na prehrano
Strokovnjaki se ne strinjajo povsem glede odgovora na vprašanje, koliko vode potrebujemo na dan. Če smo dehidrirani, to vpliva na našo kožo, o tem pa ni dvoma. Osem kozarcev na dan koristi našemu telesu in hkrati tudi koži. Če vode zaužijemo preveč, jo bo telo izločilo. Za lepo kožo je nujna tudi zdrava prehrana. Ekstremne spremembe v prehrani koži prav nič ne koristijo. Stroge diete, ki vsebujejo malo proteinov ali malo maščob, lahko spremenijo kožo. Ta postane suha in luskasta. Zdrava in pestra prehrana koži zagotovi vse hranljive snovi, ki jih potrebuje za zdrav videz in normalno delovanje. Veliko strokovnjakov priporoča večkrat na teden hrano, bogato z omega 3 maščobnimi kislinami. Najdemo jih v ribah, orehih in lanenem semenu.
Na vlažnost kože slabo vplivajo tudi nekatera zdravila. Ker se negativni učinki nekaterih zdravil pokažejo na koži šele nekaj mesecev po tem, ko smo jih začeli jemati, pogosto ta vzrok za izsušeno kožo spregledamo. Negativne posledice za kožo imajo lahko nekatera zdravila za zniževanje holesterola, ki spremenijo presnovo maščob, na koži se to pokaže kot luščenje. Nekaterim delajo težave tablete za uravnavanje krvnega pritiska, ki imajo odvajalni učinek. Če jemljete hormonske tablete, prav tako lahko pričakujete bolj suho kožo. Vendar to ne pomeni, da lahko nehamo jemati zdravila. Če poznamo vzrok za izsušenost kože, ji laže pomagamo. Če so to zdravila, koži najbolj koristimo s kremami, bogatimi s sestavinami, ki privlačijo vodo (na primer glicerin ali aloe vera).
Sezonske težave
Suh in topel zrak je kot goba, ki srka vlago iz kože. Zato poskrbimo za primerno temperaturo v svojem domu in pa dovolj vlažnosti. Hladen veter »odpihne« vlago s površja kože, zato jo čim bolj zaščitimo. Na roke si nadenemo rokavice, na glavo kapo, okrog vratu pa šal. Ne pozabimo tudi na ustnice, ki jih zaščitimo z balzamom, in tako preprečimo izsušitev, ki je v zimskih mesecih kar pogosta.